Prizori za zavesami,   ki nudijo zveèer jih okna,   v naši ulici so takšni   kot povsod drugje.      Mož sedi v kuhinji,   prebira èasopis,   sin ob njem uèi se, piše   in radira in sprašuje.   Mama živèno kuha, se obrne,   s prstom mu zažuga,   a ob njih družina druga   mirno gleda televizor.   Upokojenca sedita,   ona plete, on posluša radio,   vrti postaje in nenehno z glavo maje.   Poroèila so - kot vedno,   novice slabe ga jezijo,   žena ga pogleda, se nasmehne,   vstane, ga objame.   Majhna družba veseli se   in popiva in prepeva,   a pod njimi dekle uèi se,   dolgo v noè bo luè prižgana.   Mlada dva ljubkujeta se,   vsa ljubezni sta predana,   a nad njima ženska srednjih let   sameva in sanjari.   Stanovanje mlade žene,   ki jo mož pijan pretepa,   a na drugi strani stene,   otroci tiho se igrajo   in v podstrešnem stanovanju   ni luèi, le zvok kitare   pravi nam, da nekaj tare   mladega poeta.      Zunaj se je že stemnilo,   povsod se spušèajo rolete   in vsi si le želijo   mirne in spokojne sanje.   Ob stanovanju stanovanje -   majhne kletke brez izhoda,   le ta okna kot oèi   utrujene vsakdanjosti.      Prizori za zavesami,   ki nudijo zveèer jih okna,   v naši ulici so takšni   kot povsod drugje.