Vsi vemo kako je, èe v družini vlada le prepir,
vse
Kadarkoli naša je družina zbrana
se razporedimo okol TV ekrana.
Pet nas
To mi pravila je moja mama,
da nekoè v mestu je
Doslej je nisem še poznal,
vendar sem slišal že za njo,
in
Danes stara sva in siva,
pozna se težko breme let.
Postala
Kamorkol pogledam, obrazi zamorjeni,
kamorkol se obrnem, pogledi zaslepljeni.
V ognju mam železja dost, ker noèem sam ostat.
In zato
Èasa ni za smeh,
ni èasa za veselje,
èasa ni, èasa ni,
Kupu sem si avto,
avto kupu pa ga zbil,
se
Èe bi živeli v pradavnini,
stanovali bi v votlini,
obleèeni bili
Èe boš odšla,
ne misli, da
mi ne bo hudo, zelo hudo.
Èe
Sam na klopci je sedel
in žalostno drobiž je štel,
po žepih
Niè slabga se zgodilo ni,
nobena vojna ne grozi,
je hrane dost
Èiki, èiki, èiki, èiki,
povsod sami èiki.
Èiki, èiki, èiki, èiki,
n
Danes nabral si bom želodec poln omame
in èakal, èakal, da
» More on Adi Smolar